Tiskovna konferenca ob 30 obletnici ustanovitve NŠKM

88

30. let dobrote in solidarnosti Nadškofijske karitas Maribor

Glas KARITAS močno odmeva v mnogih srcih naše mariborske krajevne Cerkve. Glas, ki združuje, povezuje, blaži, ogreva in opogumlja veliko ljudi. Vsakega Človeka posebej v njegovi stiski in težavi, sodelavce in prostovoljce v mreži Župnijskih karitas, Nadškofijski karitas Maribor (Škofijske karitas Celje, Škofijske karitas Murska Sobota – z nami praznujejo v mariborski metropoliji), njenih ustanovah Zavodu KARION in Domu sv. Lenarta, premnoge dobre ljudi odprtega srca, darovalce, ki so prepoznali Karitas kot zaupanja vredno ustanovo, odprli dlan in s svojim darom podprli raznolike oblike pomoči in programe oz. se odzvali ob večjih elementarnih in drugih nesrečah na Klic dobrote ter pomagali.

Prvo desetletje so poleg elementarne pomoči po poplavah 1990 in pomoči beguncem zaznamovale mnoge stiske večjega števila brezposelnih družin z otroki, posameznikov in starejših. Obdobje učenja, spoznavanja in postavitve programskih, organizacijskih temeljev pomoči Karitas v mariborski nadškofiji in kasneje metropoliji.

Iz prvih prostorov na Slomškovem trgu 3 se sedež ŠKM preseli na Strossmayerjevo 15, humanitarno skladišče pa v prenovljene prostore na Ljubljanski 23 v Mariboru. (1994).

1996 se prične izgradnja Doma Čebelic v Slovenskih Konjicah.

Koncem prvega desetletja so izoblikovani temeljni programski sklopi v mreži Župnijskih karitas in ŠKM v kontekstu pomoči družinam ter posameznikom, otrokom, starejšim, bolnim in invalidom, brezdomcem. Vzpostavi se mreža svetovalnic ter sistemska pomoč v osnovnih življenjskih potrebščinah.

Začetki drugega desetletnega obdobja zaznamujejo: usihajoči tranzicijski čas, velika brezposelnost, vprašljive zaposlitve, kažejo se različne oblike izključenosti ter izkoriščanja, nevidna revščina ter prihajajoča globalizacija, obrisi konjunkture se proti koncu desetletja razblinijo ob veliki gospodarski krizi 2008.

Programi pomoči v mreži ŠKM v navedenem obdobju sledijo prepoznanim potrebam v lokalnem okolju in stabilizirajo ter sistemsko umeščajo programe pomoči različnim ciljnim skupinam (družini in posameznikom, otrokom, starejšim, bolnim in invalidom, brezdomnim, materam in ženam z izkušnjo nasilja, Romom, tujcem).

  • Stabilizira se pomoč v hrani, oblačilih, higienskih pripomočkih ter psihosocialna pomoč preko mreže Župnijskih karitas (2005 pričetek razdeljevanja hrane EU v mreži ŽK, 2006 priročnik za ŽK, redna letna januarska izobraževanja na več lokacijah, …)
  • Psihosocialna pomoč in programa pomoči brezdomnim ter odvisnikom se sistemsko umeščajo in so sofiancirani s strani lokalnih skupnosti ter ministrstev. Programi pridobivajo pozitivna mnenja strokovnih okolij (Socialna zbornica Slovenije),
  • Vzpostavi se izvajanje koncesij ter programov: Dom sv. Eme (2004), Ambulanta Karitas (2005), Materinski dom Mozirje (2006) in Žalec (2007), Dom sv. Lenart (2008), Dom Murenčki (2008), Bivalna skupnost (2010) – Dom Čebelic, Dom Danijela Halasa Velika Polana (2010), Ljudska kuhinja Betlehem (2010)
  • Nove škofije (2007) – razdružitev Škofijske karitas Maribor (na MB, CE in MS) in preimenovanje NADŠKOFIJSKA KARITAS MARIBOR
  • Poplave 2008 – pomoč po katastrofalnih poplavah in neurju – humanitarna pomoč

Začetki tretjega desetletja so močno zaznamovani s posledicami velike gospodarske krize. Brezposelnost, stečaji, velike osebne stiske. Zaznava se, da mnogi, ki so v začetku 90 let prejemali pomoč in se nato nekako dvignili, ponovno potrebujejo pomoč. Veliko je plačilne nediscipline, delavci ne prejmejo plačil za svoje delo ali pa je plačilo minimalno. Večletne negotovosti v ljudeh povzročajo poleg telesnih zdravstvenih težav tudi vse pogostejše težave v duševnem zdravju. Še posebej so ogroženi starejši, ki živijo sami z minimalno pokojnino. Če smo v preteklem desetletju zaznavali socialno izključenost, nevidno revščino, je proti koncu tretjega desetletja prepoznati vse večje razslojevanje, nove oblike odvisnosti in nove stiske v odnosih. Čeprav je zaradi povečane gospodarske rasti manj brezposelnosti je opaziti, da je vedno določeno število ljudi, ki potrebujejo pomoč Karitas, ne glede na to ali je gospodarska rast oz. kriza. Stisko družin, posameznikov, otrok, starejših, bolnih in invalidov ter drugih skupin odrinjenih na rob je še poglobila epidemija v letu 2020 – izolacija, razdalja, nasprotujoče se informacije, negotovost – so močno udarile najbolj šibke, posledično smo zaznali izreden porast svetovalnih pogovorov, klicev po razbremenilnem pogovoru… in predvsem potrebo po konkretnih, verodostojnih informacijah.

  • Programske aktivnosti: Ambulanta Karitas – nadgradnja z zobozdravstvenim delom (2012), Poplave 2012 – Podravje, Poplave BiH, Srbija, Hrvaška (2014), Oskrba migrantov ob prehodu SLO (2015), Donirana hrana (2016) (Bartimajeva izba – 2019), Zavetišče za brezdomne – sv. Martin (2017) – vzpostavitev enovitega programa pomoči brezdomnim), projekt Interreg – INVOLVED (2018), Dom sv. Agate (2018/20), Učna pomoč (2019), Epidemija – Covid-19 – oskrba in humanitarna pomoč.

Statistično poročilo o pomoči NŠKM v treh desetletjih:

  • Skupaj zbrane in razdeljene 057.190,46 € pomoči, 790 t oblačil, 6.500 t hrane, 400.000 kosov šolskih potrebščin,… v 92 ŽK se vsako leto letno vključuje cca. 1.200 prostovoljcev, ki opravijo okoli 80.000 ur (v zadnjih 15 letih – 1.123.438 ur) prostovoljnega dela ter nudi najrazličnejšo pomoč (hrana, oblačila, obiski, psihosocialna pomoč) cca 22.000 ljudem v stiski v posameznem letu.

Zaključek:

Sodelavci in prostovoljci Karitas moramo vsak trenutek znati osredotočiti pogled na bistveno in vedno znova presegati pregrade brezbrižnosti. Tudi po 30-ih letih je potrebno večkrat ‘vzravnati svoje srce, vztrajati in se ne prenagliti, predvsem pa imeti pogled usmerjen v ubogega, ki mora našemu osebnemu ter družbenemu življenju vtisniti pravo smer.

Nemi krik premnogih, ki živijo odrinjeni, v trpljenju, duhovni revščini – kliče k odgovornosti vsakega izmed nas. Naša odločitev, da pozornost namenimo ubogim, njihovim mnogim in različnim potrebam, ne more biti odvisna od časa, ki ga imamo na razpolago ali od zasebnih interesov, ne od nestvarnih pastoralnih ali socialnih načrtov. Odpade vsaka narcistična težnja postaviti sebe na prvo mesto. Naša ponujena roka, pomoč Karitas, mora odkriti sposobnost za dejanja, ki življenju dajejo smisel.

Povzeto: Poslanica svetega očeta Frančiška za 4. svetovni dan revnih 2020

https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-06/poslanica-svetega-oceta-franciska-za-4-svetovni-dan-revnih.html

Aktualna pomoč Karitas in vabilo k solidarnosti:

Poleg rednih prejemnikov pomoči se na Karitas vse več obračajo družine oz. posamezniki v stiski ob izgubi zaposlitve (v večini primerov gre za delavce po kratkotrajni zaposlitvi, samozaposlene, delavce tretjih dežel z družinami,…) delavci na čakanju, zaposleni z minimalnim dohodkom oz. zaposleni – družine, ki le malenkost presežejo cenzus za uveljavljanje pravic iz ZSV.

V prvih 9. mesecih letošnjega leta 2020 je v okviru sprejemno informacijske in svetovalne pisarne NŠKM prejelo pomoč kar 3.882 različnih oseb. Pomoč se je nanašala na pomoč v hrani in higienskih potrebščinah, oblačilih, pomoč v obliki informiranja, svetovanja ter drugo pomoč.

Po obdobju epidemije opažamo, da je veliko rednih, novih ali prosilcev za pomoč, ki so se oglasili po 2 ali 3 letih na Karitas, izpostavilo poleg materialne tudi močno psihosocialno stisko.

Zato se obračamo na vse ljudi odprtega srca k pomoči in sodelovanju v akciji:

»Covid-19«

Pošljite SMS na 1919 s ključno besedo DAR5 in darovali boste 5 € za družine v stiski.

Nakazilo: TRR: IBAN SI 56 0417 3000 1196 398, Nadškofijska karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor, BIC: KBMASI2X, Koda namena: CHAR Covid-19, Referenca: SI00 291441.

 

Celotno gradivo s TK – tukaj