V okviru NŠKM deluje Materinski dom Mozirje – Žalec. Program se izvaja na dveh lokacijah, in sicer v Mozirju (Podvrh 23, 3330 Mozirje) in v Žalcu (Savinjska cesta 1, 3310 Žalec). Enota v Mozirju deluje od leta 2006, enota v Žalcu je bila predana namenu leto kasneje. Obe enoti lahko nudita zatočišče skupno devetim ženskam ter njihovim otrokom.
V okviru programa se pomaga reševati trenutne akutne situacije, nudimo rehabilitacijo v smislu čustvene in socialne priprave na samostojno življenje, pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, usmerjanje in pomoč uporabnicam pri duševnem zdravju ter pomoč pri vzgoji in negi otrok.
Materinski dom je namenjen nosečnicam in materam z mlajšimi otroki, ki se zaradi različnih življenjskih situacij, predvsem pa zaradi fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja, znajdejo v osebni in posledično tudi v stanovanjski stiski, zaradi česar potrebujejo strokovno pomoč ustreznih, za to namenjenih služb.
Pogoji za namestitev so naslednji:
- socialne in ekonomske razmere uporabnic: nosečnice, porodnice, matere z dojenčki, matere z otroki in ženske v stiski, ženske, ki trpijo za fizičnimi n psihičnim nasiljem,
- psihično stanje uporabnic (razočaranje, obup, razmišljanje o samomoru),
- zapuščenost in nesprejetost v družinskem krogu zaradi nosečnosti,
Splošni pogoji so naslednji: ženske s področja mariborske nadškofije in od drugod, ki jih predlagajo druge strokovne institucije ali organizacije Karitas s področja Slovenije.
Družina in dom naj bi bila varno okolje, kjer se posamezniki združujejo v skupnih aktivnostih, skupaj bivajo in so si v vsestransko podporo. Premnogokrat nasilje prepreči takšno bivanje. Materinski dom nudi začasno rešitev v procesu reševanja stisk in težav, s katerimi se srečujejo ženske v stiski in njihovi otroci in pomeni boljšo možnost urejanja samostojnega življenja v prihodnosti ter tudi boljšo socialno vključenost.
V rehabilitacijski program, ki se izvaja, so vključene vse uporabnice in njihovi otroci, ki bivajo v domu.
Postopek namestitve je ustaljena praksa, ki poteka od posredovanja potrebe s strani služb socialne mreže ali potencialne uporabnice, sledi individualni pogovor s potencialno uporabnico, kjer se nakažejo njene potrebe, pričakovanja, predstavi program bivanja v materinskem domu. Ob namestitvi se uporabnico seznani s pravili in hišnim redom, sklene se Dogovor in Pogodba o bivanju. V nadaljevanju se na podlagi potrebe izdela individualni načrt, kjer se izpostavi in zastavi ključne cilje in smotre bivanja uporabnice in njenih otrok v materinskem domu.
V program pomoči ženskam, ki bivajo v materinskem domu, se vključujejo vse potrebne strokovne in druge pomagajoče službe, in sicer: centri za socialno delo, občine, osnovne in srednje šole, vrtci, upravne enote, policijske postaje, Zavod za zaposlovanje, zdravstvene službe (zdravstveni domovi, specialisti, zlasti pedopsihiatri), centri za otroke z motnjami v razvoju, pravosodni organi, služba za brezplačno pravno pomoč ter razna društva s področja duševnega zdravja in nenasilne komunikacije. Program Materinskega doma Mozirje – Žalec je dobro in trdno povezan s precejšnjim številom institucij, ki so kakorkoli povezane, bodisi posredno ali neposredno, s programsko dejavnostjo materinskih domov. Sodeluje se tudi z drugimi materinskimi domovi in sorodnimi organizacijami (varne hiše, krizni centri).
V času bivanja se uporabnicam z otroki nudi simulirana družina, skozi katero se učijo, vzgajajo socializirajo, resocializirajo; skratka rehabilitirajo do te stopnje, da bi v prihodnosti samostojno zaživele, da se naučijo socialnih veščin, skozi katere bodo poslej trdna opora svojim otrokom.
Uporabnicam so v programu dnevno ponujene prostočasovne aktivnosti, ki se izvajajo v obliki skupinskih delavnic, kjer lahko vsaka posameznica izrazi svojo kreativnost, zadovoljuje potrebo po ustvarjalnosti, koristnosti. Pri tem odkriva skrite kotičke svoje osebnosti, svojih latentnih potreb in skozi to izživlja občutke zadovoljstva, uspešnosti ter relaksacijo svojih čustev. V delavnice se vključujejo tudi otroci. Posebej se osredotočimo na skupne dejavnosti mamic in njihovih otrok v primerih, ko so tudi ti odnosi, zaradi v preteklosti razdirajočih dejavnikov, porušeni do te mere, da so v odnosu mati-otrok že vidne oziroma nakazane motnje čustvovanja in komunikacije. Velikokrat se matere v materinskem domu skozi habilitacijo, materinske vloge oziroma primarnih elementov le-te, šele učijo. Tako v takih primerih potrebujejo zelo močen suport strokovnih delavcev materinskega doma in tudi strokovnih delavcev iz ostalih zunanjih služb. Pri strokovnem delu v materinskem domu se poslužujemo tudi skupinskih delavnic za so-pomoč. Tukaj gre za vodeno interakcijo med posameznimi uporabnicami, ki druga drugi posredujejo svoja znanja in veščine ter nudijo pomoč pri varstvu otrok.
V materinskem domu se skozi individualni in skupinski edukativni pristop, ki ga izvaja strokovna delavka s pomočjo svojih strokovnih sodelavk, uporabnico usposablja za nadaljnje življenje ter se psihično kompenzira.
Sicer se uporabnici, skozi mrežo ustreznih, že prej navedenih institucij, nudi tudi ustrezna psihološka pomoč, ki je v času bivanja v materinskem domu ključnega pomena in se je pri nas v izdatni meri poslužujemo. Uporabnice s sprva z nezaupanjem, kasneje pa tudi samoinciativno izrabijo to ponujeno možnost pomoči.
Metode, ki jih uporabljamo pri delu so: svetovanje in pogovarjanje, ocenjevanje življenjskih situacij, skupinsko delo (usposabljanje za asertivno vedenje, usposabljanje v socialnih spretnostih, interesne skupine, skupine za samopomoč), interaktivno delo (reševanje in mediacija v konkretnih konfliktih), socialno kulturno delo (likovne in kulturne dejavnosti), individualno načrtovanje (individualni načrt obravnave, načrtovanje samostojnega življenja), zagovorništvo (profesionalno in laično).
Skozi vse leto potekajo ustvarjalne delavnice. Veliko strokovne pomoči smo namenili vzgoji otrok, zdravi prehrani in nasploh pri uvajanju gospodinjskih, higienskih in delovnih navad mamicam, krepitvi starševske vloge ter delu na sebi, svoji samopodobi ter krepitvi samozavesti posameznic, ki so se skozi edukativne procese usposabljale za samostojno življenje. Kot del rehabilitacije smatramo tudi aktivnosti, ki se tičejo urejanja prostorov (npr. čiščenje). Svoje vtise uporabnice enkrat mesečno podelijo druga z drugo in osebjem doma na t.i. refleksiji.
