Letovanje mariborskih družin 2017

498

V prvih dveh tednih letošnjih počitnic so v Sončni hiši na Senčni poti v Portorožu letovale družine, ki so jih Župnijske karitas iz mariborske nadškofije prijavile in priporočile k vključitvi v program letošnji program letovanja na Nadškofijski karitas Maribor.

V dveh izmenah je tako iz širšega mariborskega območja letovalo kar 17 družin, ki so se lahko v polnosti naužile morskih dogodivščin ter se med sabo močno povezale, saj letovanje Karitas ni zgolj čas preživet na morju temveč bivanje z najrazličnejšimi preizkušenimi in v globoki stiski živečimi družinami, ki si z voditeljem in animatorji stojijo drug ob drugem ter skozi ves teden letovanja sklenejo prenekatera prijateljstva in ob medsebojnih večernih pogovorih delijo drug z drugim svojo stisko pa tudi moč, s katero so to stisko uspeli premagati.

Da je bilo letošnje letovanje nepozabno za vse udeležence sta poskrbeli sestri Katarina in Marija, ki sta vsaka en teden prevzeli vajeti v kuhinji in skrbeli, da otroci in starši niso omagali od napornih spustov na plažo in vzponov nazaj v Sončno hišo. Za dobro voljo pa so poskrbeli mladi animatorji, ki s posebnim žarom prinašajo mladost in razigranost v življenje na letovanju, po drugi strani pa se tudi sami učijo prenekaterih večin organizacije in realizacije dogovorjenih dejavnosti na letovanju. Ti mladi so pomemben del letovanja in na mariborski Karitas smo ponosni, da že več let delamo z zelo dobro skupino, kateri se pridružujejo tudi novi animatorji.

Dan hitro sledi dnevu. Aktivnosti na morju, plaži, v hiši, jutranja sv. maša s predsednikom g. Mačkom, večerna srečanja in pogovori v noč ob zvokih glasbe s plaže, sprehodi, otroška igra, ustvarjanja, vodni baloni… prekmalu pride sobota in težko slovo, ki ga spremlja obljuba povezanosti, prijateljstva in medsebojne pomoči.

To je doživetje, ki se te globoko dotakne. Slovo ni samo poslavljanje je opogumljajoče sklepanje zavezništev, ki jih potrjuje prenekatero rosno oko v znamenje sreče, da smo se lahko srečali in podelili drug drugemu del sebe in si obljubili medsebojno spremljanje, če ne drugače v večerni tihi molitvi.

Vtisi in spomini s počitnic v Sončni hiši v deževnem obdobju letošnjega poletja

Letošnje letovanje je bilo nekoliko drugačno kot so bila prejšnja. V skupini smo bili združeni mamice in otroci naših dveh materinskih domov, tri družine v okviru župnijskih karitas ter tri družine iz Aleksinca iz Srbije, sodelavke iz materinskih domov in mladi animatorji; skupaj 45 duš.

Kljub temu, da je bilo vreme aprilsko, naše velike družine to ni motilo. Ko sem konstituirala udeležence sem imela nekoliko pomislekov glede raznolikosti strukture a so se ti pomisleki že prvi dan ob našem srečanju razblinili. Posamezni člani letovanja so se že prvi dan ujeli v homogeno celoto.

Nobenega ni posebej motilo, da so se na plaži v trenutku nakopičili črni oblaki iz jasnega sončnega neba in že so se vsule debele kaplje dežja. Vsi nasmejani in dobre volje so pritekli nazaj v Sončno hišo kjer se je počitniško dogajanje nadaljevalo v obliki razvedrilnih delavnic za otroke in starše. Naše dneve, ki so zelo hitro minevali je vsak dan razveseljevala z slastnimi obroki in svojo dobro voljo in prijaznostjo naša kuharica Katica, za duhovno hrano in tudi veselje in razgibavanje med sveto mašo pa je poskrbel predsednik Nadškofijske karitas Branko Maček. Med letovanjem nas je obiskal tudi generalni tajnik Božidar Bračun s svojo družino.

Vsi dnevi so potekali v vesele radoživem vzdušju. Nekatere družine so prvič v življenju videle morje. Poslastica za vse je bila vožnja z ladjico v Izolo, kar smo imeli res srečo, da je bilo vreme ugodno za plovbo. Družine so na izletu uživale, se vrnile polne lepih vtisov na kar smo dan nadaljevali s piknikom.